Da se mal zafiksam. Prehlajen sem! Grlo me boli, nos mam zamašen, glasilke oddajajo samo še čisti bariton. Nadvse zabavno je to predvsem zarad tega, ker moram bit še 6 ur danes na telefonu. Nonstop. Do enih bom verjetn že čist piskal. Droge!!
Spet nisem nič pisal cel teden. Bil je spet precej naporn, časa in inspiracije pa nekako ni bilo. Vikend je bil spet pester. V petek nisem bil nikjer, sem šel hvalabogu spat. Hvalabogu zato, ker sem v soboto bil cel dan v hosti. Moramo nardit golosek za avtocesto. Woohoo spet bo keš. NOT! Sobota je bla bolj pestra, po dolgem cajtu smo spet pili skup z enimi bejbami. Zdej pa najbrž spet precej cajta ne bomo. V nedeljo je bilo zmerno do pretežno mačkasto. Glava sicer ni trpela, sem bil pa še cel dan omotičen in v ustih se mi je zadrževal vonj po alkoholu. Sej veste kko je po naporni noči.
V nedeljo je tut dirka odpadla, itak nisem bil sposobn peljat. Pa še močno naj bi deževalo. Super, še en tedn cajta, da mal natreniram progo, ki ga pa itak nism nč izkoristu za to. Kupu sm si iPoda. Shuffle je sicer majhen, baterija zdrži za miljon minut predvajanja, me pa moti, da mi še zdj ni uspelo razvrstit muske po kakšnih mapah ali pa kakšen playlist naredit. Pa tut last.fm plugina ne znam usposobit. Sicer pa tut še ni blo velik cajta, tko da mogoče mi še uspe v bodoče.
Ponedeljek je minil brez zanimivosti, v torek pa smo pili in kartali pr Janiju - sodelavcu. Lastniki so šli za cel teden na smučanje. Branka - cimra - je bila spet precej tečna (predvidevam, da ne brez vzroka), Jani jo je skos podjebaval, Barbi in njen novopečeni fant pa sta bila itak skos zvezana tam v kotu. No ja par rund remija sem zmagal pa tut čist brez alkohola v krvi nisem šel spat.
V sredo je bla pa mal večja “fešta” tam. Po šihtu smo šli direkt tja, za pijačo smo že prejšnji dan poskrbel. Zdržal sem do pol treh, ko so začel fantje pretepat punce, en drugega polivat s pivom, drug drugemu začeli trgat majice,… Naj bi prespal tam pa sem se zbal za svojo majco in šel raje spat domov. Norci.
Zdej pa se spet smilim samemu sebi, smrkam, kašljam in se skupaj z ostalimi smejem slikam s te “fešte”.
Da ne pozabim omenit, tastarim sem tut že povedal, da s faxom letos res ne bo nič. Surprise, surprise. Mnja, sej naziv faliran študent sem si verjetno zaslužil - zdej se pa pojavljajo vprašanja v kakšno družbo zahajam, zakaj si še nism punce najdu (menda bi blo kej bolš), itd. Tega pa mislim, da si nism zaslužu :(
147 Heaven
Zakaj se rada vozim z vlakom
Trije razlogi, zakaj se rada vozim z vlakom:
Čas med vožnjo lahko izkoristiš - Na avtobusu se vse preveč trese, še posebno, če je cesta ovinkasta. Pri gledanju navzdol, mi pri daljših vožnjah včasih postane slabo. Če voziš avto moraš pozorno gledati na cesto, v primeru, da si na sopotnikovem sedežu, pa ponavadi debatiraš z voznikom. Vlak je sicer dostikrat poln in hrupen, toda to mi dokaj dobro uspe odmisliti. Tako čas med vožnjo izkoristim za delo, čeprav v zadnjem času raje berem. Drugače si ne vzamem časa za knjige.
Vlak je poceni, če ga primerjamo z ostalimi prvoznimi sredstvi. Cene avtobusa so astronomske, cene bencina pa se tudi ne mislijo ustaviti. K stroškom avtomobila bi moral dodati še nakup, tehnične preglede, servise, registracijo,… Za povrh pa sem (zaenkrat še) upravičena do Euro<26 kartice Slovenskih železnic in dobim še popust.
Vlak je imun na prometne zamaške. Na moji relaciji se pogosto vse zabaše. Tako z avtom in avtobusom obtičiš na izvozu iz gorenjske avtoceste, potem pa se še cjaziš čez celo mesto. Vlak se lepo odpelje mimo, njegovi odhodi in prihodi so relativno točni1.
Seveda imajo druga prevozna sredstva svoje prednosti in tudi vlak ima slabosti (nekatere sem že omenila, nekatere pa še verjetno bom).
Čas med vožnjo lahko izkoristiš - Na avtobusu se vse preveč trese, še posebno, če je cesta ovinkasta. Pri gledanju navzdol, mi pri daljših vožnjah včasih postane slabo. Če voziš avto moraš pozorno gledati na cesto, v primeru, da si na sopotnikovem sedežu, pa ponavadi debatiraš z voznikom. Vlak je sicer dostikrat poln in hrupen, toda to mi dokaj dobro uspe odmisliti. Tako čas med vožnjo izkoristim za delo, čeprav v zadnjem času raje berem. Drugače si ne vzamem časa za knjige.
Vlak je poceni, če ga primerjamo z ostalimi prvoznimi sredstvi. Cene avtobusa so astronomske, cene bencina pa se tudi ne mislijo ustaviti. K stroškom avtomobila bi moral dodati še nakup, tehnične preglede, servise, registracijo,… Za povrh pa sem (zaenkrat še) upravičena do Euro<26 kartice Slovenskih železnic in dobim še popust.
Vlak je imun na prometne zamaške. Na moji relaciji se pogosto vse zabaše. Tako z avtom in avtobusom obtičiš na izvozu iz gorenjske avtoceste, potem pa se še cjaziš čez celo mesto. Vlak se lepo odpelje mimo, njegovi odhodi in prihodi so relativno točni1.
Seveda imajo druga prevozna sredstva svoje prednosti in tudi vlak ima slabosti (nekatere sem že omenila, nekatere pa še verjetno bom).
Se vam je to že kdaj zgodilo!?
Zagledala sem svoj stari avto,zelen vento,za njim je bil parkiran očetov avto ,ki je malo gledal iz garaže.Zadnja stran pasata (njegova rit) je kak meter zijala ven.Odpeljala sva se iz dvorišča in nagonsko sem pritisnila na daljinec za ograjo in še garažo in speljala sva.Ko sva bila že pri trgovini kake 200 metrov od doma,mi je užgalo..
“U pizda!!Zaprla sem garažna vrata,avto pa ven gleda!!U šit,pejt hitr nazaj!!” sem paničarla možu.Ko sva pripeljala pred hišo,se mi je kar zameglilo od hudega.Garažna vrata so nabijala na očetov avto,na zadnja vrata,da je bil že čisto brez laka.Vrata so bile skrivljene v nekako vijugo,od silnega udarjanja.
Mož je stopil iz avta ,pogledal in rekel :”Ma dej ne paničari..to bo moj mehankar hitr zrihtu,lej sej se kar cela vrata dol snamejo pa bova nesla tja.” Mal sem se pomirila in že naslednji trenutek sem sedela pri očetu za mizo.Nasproti je sedela moja najboljša prijateljica.Oče je pred njo postavil dva surova,olupljena paradižnika.
Naenkrat tema in glas mojega sina:”Mami zbudi se,mamiii,zbud se noo.Mama je zvonila,če posodiš atu avto za v službo!”
Vrglo me je pokonci.Kaj se dogaja?Se mu je pokvaril avto,je pozabil tankat..?Nahitro sem navlekla nase hlače in majico,vzela ključ od svojega avta in šla.Odprem vrata in mi naša psica skoraj pade v stanovanje,tako se je tiščala vrat.Ker nikoli ne leži na našem stopnišču mi ni bilo nič jasno,še bolj pa me je zmedlo,ker ni hotela it stran in je samo silila v stanovanje.
Stekla sem po stopnicah in okoli hiše ,proti očetovi garaži.Iza ovinka sem po tleh na dvorišču zagledala razbito steklo,tisoče koščkov se je bleščalo naokoli.Ko sem stopila pred garažo sem obnemela..
Garažna vrata so bila vsa ukrivljena,zadnja avtomobilska vrata očetovega avta poškodovana in steklo od šipe povsod.
“O fak!To sem jst zdaj sanjala!To sem jst pred dvema minutama sanjala!O šit,kako je pa to mogoče!?Sanjala sem..o šit no..!! sem govorila.
Oče me je gledal,nič mu ni bilo jasno.Dala sem mu ključ od svojega avta,da se je odpeljal v službo.Z mami sva pometle steklo.Sedla sem na stopnice pred hišo,prižgala cigaret in gledala zvita garažna vrata.Zvita tako ,kot sem jih malo prej sanjala.
Kako je to mogoče?!!
Alenko(prijateljico,ki sem jo sanjala) sem potem klicala,ji povedala kaj se mi je sanjalo in ji rekla naj se izogiba olupljenega paradižnika.Nikoli ne veš,kje te napade :)
“U pizda!!Zaprla sem garažna vrata,avto pa ven gleda!!U šit,pejt hitr nazaj!!” sem paničarla možu.Ko sva pripeljala pred hišo,se mi je kar zameglilo od hudega.Garažna vrata so nabijala na očetov avto,na zadnja vrata,da je bil že čisto brez laka.Vrata so bile skrivljene v nekako vijugo,od silnega udarjanja.
Mož je stopil iz avta ,pogledal in rekel :”Ma dej ne paničari..to bo moj mehankar hitr zrihtu,lej sej se kar cela vrata dol snamejo pa bova nesla tja.” Mal sem se pomirila in že naslednji trenutek sem sedela pri očetu za mizo.Nasproti je sedela moja najboljša prijateljica.Oče je pred njo postavil dva surova,olupljena paradižnika.
Naenkrat tema in glas mojega sina:”Mami zbudi se,mamiii,zbud se noo.Mama je zvonila,če posodiš atu avto za v službo!”
Vrglo me je pokonci.Kaj se dogaja?Se mu je pokvaril avto,je pozabil tankat..?Nahitro sem navlekla nase hlače in majico,vzela ključ od svojega avta in šla.Odprem vrata in mi naša psica skoraj pade v stanovanje,tako se je tiščala vrat.Ker nikoli ne leži na našem stopnišču mi ni bilo nič jasno,še bolj pa me je zmedlo,ker ni hotela it stran in je samo silila v stanovanje.
Stekla sem po stopnicah in okoli hiše ,proti očetovi garaži.Iza ovinka sem po tleh na dvorišču zagledala razbito steklo,tisoče koščkov se je bleščalo naokoli.Ko sem stopila pred garažo sem obnemela..
Garažna vrata so bila vsa ukrivljena,zadnja avtomobilska vrata očetovega avta poškodovana in steklo od šipe povsod.
“O fak!To sem jst zdaj sanjala!To sem jst pred dvema minutama sanjala!O šit,kako je pa to mogoče!?Sanjala sem..o šit no..!! sem govorila.
Oče me je gledal,nič mu ni bilo jasno.Dala sem mu ključ od svojega avta,da se je odpeljal v službo.Z mami sva pometle steklo.Sedla sem na stopnice pred hišo,prižgala cigaret in gledala zvita garažna vrata.Zvita tako ,kot sem jih malo prej sanjala.
Kako je to mogoče?!!
Alenko(prijateljico,ki sem jo sanjala) sem potem klicala,ji povedala kaj se mi je sanjalo in ji rekla naj se izogiba olupljenega paradižnika.Nikoli ne veš,kje te napade :)
Subscribe to:
Posts (Atom)